Delo je pomemben varovalni dejavnik duševnega zdravja, saj je eden od pomembnejših področij, ki daje zaposlenemu občutek družbene vključenosti, statusa in identitete. Preko dela se posameznik razvija in uresničuje svoje potenciale. Pa vendar raziskave kažejo tudi negativne vplive delovnega okolja na duševno zdravje zaposlenih, saj je odvisno od organiziranosti dela ter vodenja in delovnih pogojev. Skrb za dobro duševno zdravje in počutje zaposlenih je odgovornost družbe in delodajalcev, pa tudi skrb in odgovornost posameznika. Uspešno podjetje spodbuja zdravje na delovnem mestu na način oblikovanja proaktivne politike dobrega počutja zaposlenih (priznavanje stresa na delovnem mestu in delovne izčrpanosti – do izgorelosti, usposabljanje zaposlenih in vodstvenih kadrov za prepoznavanje znakov stresa pri zaposlenih, izobraziti zaposlene – na kakšen način se spopadati s stresnimi situacijami idr.).
Proaktivno delovanje podjetja nudi svojim zaposlenim:
- Izobraževanja o prepoznavanju stresa, delovne izčrpanosti in izgorelosti.
- Izkustvene delavnice s praktičnimi primeri iz vsakodnevnega dela.
- Zaposlene podpirajo v stiskah, jim nudijo pomoč pri stresu, saj so mu izpostavljeni pri vsakodnevnem opravljanju dela.
Vse aktivnosti omogočajo produktivnost, zmanjšajo odsotnost z dela zaradi bolezni, preprečuje da bi zaposleni opravljal delo, kljub bolezni, zaradi katere bi moral ostati doma. Uspešnost podjetja ter zaposlenih je odvisna od skrbi za duševno zdravje na delovnem mestu. Vendar pa je potrebno vso pridobljeno znanje integrirati v delovni proces! Kako? S promocijo zdravja na delovnem mestu na način treningov preprečevanja izgorelosti na delovnem mestu, da bi dosegli skupne cilje h katerimi stremijo tako delodajalci, kot zaposleni.
Psihoedukativne in izkustvene delavnice – preventiva izgorelosti na delovnem mestu
Cilji izobraževanja:
- Interaktivno sodelovanje: udeleženci in predavatelj.
- Poznati pomen in vlogo stresa v življenju in pri delu.
- Prepoznati znake delovne izčrpanosti in sindrom delovne izgorelosti.
- Odziv na stres (fizični, kognitivni, čustveni, vedenjski).
- Ločiti stres in poklicno izgorelost.
- Poznavanje nevrokemičnega delovanja možganskega sistema ob stresu in faze izgorevanja.
- Poznavanje povezanosti med kroničnim stresom in imunskim sistemom.
- Prepoznati ne/recipročne situacije v delovnem okolju in jih preprečevati.
- Spreminjati odziv na stres (samozavedanje in poznavanje najpogostejše uporabljenih obrambnih mehanizmov: funkcionalnih in nefunkcionalnih).
- Razumevanje povezanosti med stresom in psihosomatskimi motnjami.
- Pridobivanje veščin za preprečevanje izgorelosti (naučiti se strategij obvladovanja stresa!).
- Poznavanje pomena fizične aktivnosti, kot ena od oblik preprečevanja izgorelosti.
- Prepoznati dejavnike tveganja za izgorelost (družbeni dejavniki, deloholizem, perfekcionizem, prekomerna empatija, dejavniki povezani z delom…).
- Poznati posledice izgorevanja za posameznika in družbo.
- Razumevanje in uporaba asertivne komunikacije (učenje iz primerov vsakodnevnega dela).
- Dobro počutje na delovnem mestu (Živeti, ne samo preživeti!).
- Učenje različnih sprostitvenih tehnik.
Odgovorili si bomo na naslednja vprašanja:
- Smo pod stresom?
- Kako se običajno odzivamo na stresne situacije?
- Kaj vzpodbudi izgorevanje?
- Kako si lahko pomagamo že zdaj?
- Se lahko v službi, pri samem delu in medsebojnimi odnosi, počutimo bolje?