Telefon

+386 30/608-997

E-pošta

info@zavodbalance.si

Delovni čas

Po dogovoru

Zgodovina Bownove terapije

Bownova terapija izvira iz Avstralije in je poimenovana po Thomasu Ambose Bownu. Tom, kot je bolje poznan v terapevtskih oziroma zdraviteljskih krogih, je v začetku druge polovice 20. stoletja metodo razvil ob odkrivanju tradicionalne kitajske medicine in na podlagi izkušenj, ki jih je kot maser pridobil pri delu s športniki. Tom Bowen je imel poseben talent za prepoznavanje težav, ki telesu onemogočajo vrnitev v ravnovesje – zaradi uspešnosti pri odpravi problemov, ki se na druge terapije niso odzvali, je kmalu postal pomembno ime komplementarne in alternativne medicine.

Bowen je bil eden tistih ljudi, ki so kljub pomanjkanju uradne izobrazbe svoje področje spoznali tako podrobno in poglobljeno, da jim marsikateri profesionalec z ustreznimi kvalifikacijami ni predstavljal konkurence. Bil je skromen in zadržan človek, ki se s svojim delom ni hvalil in je le redkim dovolil, da se od njega učijo z opazovanjem – a je bil obenem tudi navdih svoji družini, ki je prek organizacije pomagala ljudem v stiski, in prostovoljcem, ki so mu pomagali pri delu s hendikepiranimi osebami.

Začetnik metode je s kombinacijo palpacije oziroma dotika in vizualnim pregledom osebe hitro zaznal strukturne in energetske vzroke za neuravnovešenost telesa in ga nato z manipulacijo mišic in zaznavanjem vibracij spodbudil k ponovnemu ravnovesju. Bownov cilj je bil doseči celostno sistemsko integracijo, ki bi imela za posledico trajno pozitivno fizično in psihološko počutje ter delovanje telesnega sistema.

Bownova terapija

Kaj je Bownova terapija in kako deluje

Bownova terapija je ena od nežnejših manualnih tehnik, ki telo spodbudi, da se na dražljaje odzove celostno, in tako pomaga uravnovesiti mišične, nevrološke, hormonalne, limfatične, emocionalne in energetske sisteme. Akutne in kronične bolečine, napetosti v telesu in stres ne povzročajo problemov le lokalizirano, pač pa imajo za posledico neravnovesje tudi ostalih sistemov telesa. Ker so takšni problemi običajno posledica poškodb, telesu neprijaznih delovnih navad ter akutnega in kroničnega stresa/travm, Bownovo terapijo najpogosteje uporabljamo pri mišično-vezivno-skeletnih problemih – tovrstne težave so običajno tudi razlog, da se ljudje odločijo za poskus rehabilitacije s to metodo. Mnogi po zaključku terapije z obiski nadaljujejo zaradi njenih globokih sprostitvenih učinkov in zmanjšanja stresa ter jo uporabljajo za uravnoteženje že prisotnih motenj in kot preventivni ukrep v želji po bolj zdravem življenjskem slogu in skrbi za svoje zdravje.

Glavni namen Bownove terapije je spodbuditi ali pospešiti homeostazo oziroma uravnovešenje. Metoda posledično prispeva k hitrejšemu okrevanju in normalizaciji napetosti v mišično-vezivnih tkivih in živcih, rezultati pa se pokažejo – in z bolj zdravim življenjskim slogom vztrajajo – v večji odzivnosti tkiv in njihovi hidraciji, v odstranitvi kompresij, ki blokirajo nemoten obtok limfe, krvi, nevroloških impulzov in energije, v odstranitvi povzročiteljev, ki negativno vplivajo na receptorje za bolečino, v vzpostavitvi nevro-strukturnih povezav, v izboljšanju delovanja perifernih živcev, v izboljšanju fizičnega in psihičnega blagostanja, v okrepitvi zmožnosti spoprijemanja z vsakodnevnimi fizičnimi in psihičnimi izzivi ter v občutku večjega notranjega miru.

Ker gre za zelo neinvazivno in prijetno metodo, lahko Bownovo terapijo varno uporabljamo v vseh obdobjih življenja – od rojstva do pozne starosti. Terapija lahko pri zdravljenju dopolnjuje moderno medicino in tako pogosto olajša in pohitri proces – v takšni kombinaciji zahteva nekaj odprtega duha za alternativne metode zdravljenja in dojemanje telesa kot celote. Naša zahodna družba ima kdaj težave s sprejemanjem in razumevanjem medsebojne komunikacije sistemov naših teles. Bownova terapija namreč ne zdravi specifičnih obolenj in ne ozdravi bolezni, kar se pričakuje od moderne medicine, pač pa služi kot pomoč telesu, da se lahko čimbolj uravnovesi ter se težave ne kopičijo in povzročajo dodatnih problemov.

Pomaga lahko pri:

  • zmanjšanju bolečin v sklepih in hrbtenici,
  • degenerativnih spremembah,
  • kot dopolnilna rehabilitacija po poškodbah in operacijah,
  • bolečinah zaradi skolioze,
  • športnih poškodbah (zvini, pretegi, rehabilitacija),
  • hormonskem neravnovesju,
  • splošni sprostitvi,
  • alergijah,
  • migrenah,
  • odpravljanju posledic stresa,
  • išiasu,
  • prekomerni mišični napetosti (preventiva in splošna sprostitev),
  • težavah z dojkami (limfni zastoj, ciste, boleče dojke, problemi z dojenjem),
  • limfnih zastojih in detoksifikaciji (razstrupljanju),
  • motnjah v dihalnem, prebavnem, reprodukcijskem in hormonskem sistemu (kot komplementarna metoda),
  • dojenčkih (kolike, simptomi cerebralne paralize, travmatično rojstvo, razvojne motnje),
  • menstrualnih motnjah in bolečinah,
  • PMS-u,
  • neplodnosti (kadar ni infekcij ali fizičnih blokad),
  • nosečnosti (bolečine v križu, otekanje nog, slabost) …

Kako poteka Bownova terapija?

Terapevt Bownovo metodo uporabi na celotnem telesu ali pa posamezne poteze le tam, kjer je to potrebno, in s tem pomaga pri vzpostavitvi ravnovesja v celostnem smislu – nevrološkem, hormonalnem, limfatičnem in energetskem. S palpacijo oziroma dotikanjem zazna preobremenjenost in boleče točke, da lahko izbere primerne Bownove posege za izvedbo terapije, nato pa spremlja telesne spremembe in opazuje znake emocionalnega stresa ali sprostitve – telo se je namreč v večini primerov sposobno samouravnovesiti in samoozdraviti, če se problema lotimo na več slojih in celostno.

Pri izvajanju Bownove terapije sledimo dvema principoma zdravljenja, ki jima je sledil tudi Tom Bowen. Prvi princip se nanaša na zaupanje v sposobnost organizma, da se je v večini primerov zmožno samouravnovesiti in samoozdraviti – ob pomoči sprememb v prehrani, načinu življenja in fizični aktivnosti ter pri razrešitvi psiholoških in čustvenih problemov. Pri pomoči ne gre zanemariti sodobne medicine. Drugi princip pa je povezan z vlogo terapevta v procesu zdravljenja in sledi Hipokratovi ugotovitvi, da »se telo ozdravi samo, zdravnik pa je samo asistent narave« – terapevt deluje le kot prevodnik za spremembe, medtem ko mora tako za vzrok kot za izboljšanje odgovornost sprejeti klient.

Trajanje terapije

Število tretmajev, ki so potrebni za uspešno odpravo problemov, je odvisno od posameznikovega fizičnega in psihičnega stanja ter njegovega življenjskega sloga. Običajno je za trajen učinek in pozitivno odpravo problema potrebnih 3 do 5 terapij – ena 30-60 minutna na sedem dni. Razmik med posameznimi terapijami je potreben zato, ker nekateri učinki prihajajo z zamikom in je treba telesu dati dovolj časa, da se reorganizira pred naslednjo terapijo. Učinek se okrepi z vsakim naslednjim obiskom.

Natančnejši okvir trajanja terapije in razmik med obiski določimo glede na dejansko stanje posameznika in vzrok problemov, saj so pri nekaterih skupinah pogostejše terapije potrebne, pri drugih pa bi to lahko prineslo preobremenitev.

Vse več ljudi se tudi po zaključeni terapiji prvotnega vzroka za obisk odloči za redne mesečne ali trimesečne terapije za sprostitev in vzdrževanje ravnovesja.

Način izvajanja terapije

Bownova terapija se z rokami s tako imenovanimi Bownovimi potezami izvaja na golo kožo ali preko tanjših oblačil. Zaradi specifike Bownove poteze je metoda neboleča, olja pa niso potrebna.Ta je izvedena z občutkom, a obenem z dovolj upora, da se telo odzove.

Da je lahko organizmu omogočen nemoten odziv, med zaporedji potez naredimo krajše odmore, ki trajajo 2-10 minut – daljši premori so potrebni pri akutnih bolečinah in poškodbah. Večina terapij se običajno izvaja na celem telesu, saj tak pristop prispeva k dolgotrajnejšemu ravnovesju.