Anoreksija
sodi med skupino motenj hranjenja, ki se kaže kot obsedenost s telesno težo in zaužito hrano. Anoreksija je v primerjavi z bulimijo, opazna na zunaj, saj ima oseba nizko telesno težo. V primerjavi z bulimijo, ki ni vedno opažena. Telo potrebuje hrano, da lahko normalno deluje. Če nima na razpolago dovolj hranilnih snovi, ki jih srka iz hrane, se posameznik sooča s stalno utrujenostjo, ima manj energije, pogosti so glavoboli, depresivnost, zmanjša se imunska odpornost (pogosti prehladi, okužbe).
Najprej je nujno poskrbeti za zdravstveno stanje obolelega, šele v nadaljevanju začeti s terapevtskimi intervencijami in iskanjem globljih vzrokov stiske. Vsako vedenje osebe, ki ima anoreksijo, se vrti okoli vnašanja količine hrane vse do stradanja (stalno računanje, koliko je zaužitega, koliko izločenega) ali pa se prekomerno ukvarjajo s telesno vadbo. To povzroča velik pritisk, do te mere, da izgubijo nadzor, kar se kaže z resnimi zdravstvenimi težavami. S kontroliranjem vnosa hrane imajo občutek nadzora nad svojim življenjem. Hrano odklanjajo zaradi globokih nezavednih občutkov nevrednosti, sramu, jeze, krivde. V možganih pa se poveča izločanje hormonov, ki dajejo občutek sitosti.
V relacijski družinski terapiji vidimo hrano kot nepredelana čutenja – obolela je celotna družina (družinski sistem), zato je na terapijo vabljena celotna družina, da podprejo obolelega iz poti ujetosti.
Bulimija (nervosa)
je ponavljajoče se kompulzivno prenajedanje: uživanje hrane v določenem časovnem obdobju (na dve uri). V času povečanega stresa je vnos hrane večji kot običajno (s tem poskuša ohranjati nadzor nad čustveno bolečino). Nato sledi bruhanje, ki omogoča, da je videz bulimične osebe normalen in redko posumimo, da gre za motnjo hranjenja. Bruhanje daje občutek sitosti, vendar za kratek čas, saj se ponovi ciklus prenajedanja. Po bruhanju pa vrtinec čutenj od hude utrujenosti, sramu, krivde… Raziskave navajajo, da je nastanek bulimije pogosto povezan pri tistih, ki so v preteklosti doživeli spolno zlorabo in se gnus manifestira v bruhanje. Bulimija je zelo nevarna odvisnost, saj se pojavi vrsto simptomov, kot je poškodovan prebavni trakt, zobna sklenina, izpadanje las, poškodbe notranjih organov, zadah…
Bulimija sodi med nekemične odvisnosti – vedenjske odvisnosti, ki jo razdelimo na restriktivni tip (strogo omejevanje hrane) in purgativni tip (vedenje, ki preprečuje povečanje telesne mase, kjer gre za zlorabo odvajal, diuretikov, izzvano bruhanje, pretirana telovadba, klistiranje…)
V sodobnem času se pod temo motnje hranjenja veliko raziskuje tudi o:
– Ortorexia – obsedenost z zdravo prehrano, strah pred zaužitjem nečesa nečistega in pretiravanje z zdravo prehrano. Oseba prav tako poskuša z načrtovanjem jedilnikov imeti nadzor nad vnosom, ampak pride do zasvojenosti, kjer oseba izgubi nadzor.
– Bigorexia – zloraba anaboličnih steroidov, zaradi občutka nemoči in šibkosti. Nezadovoljstvo s svojim telesom, ideal ki prihaja od zunaj. Pretirana želja po večji mišični masi povzroči strog prehranski sistem, katerega se držijo. Posledice takega prehranjevanja pripeljejo do sprememb v delovanju srca (okvara srca), motnje erektilne funkcije pri moških in pri obeh spolih težave z neplodnostjo, pogosta depresivnost in samomorilnost. Pri bigorexii gre za nadzor in kontrola nad čustvovanjem. S terapevtsko pomočjo se poišče vzrok stiske.